Omemba: Lojze Kovačič

»Trideset let v Franciji je minilo kot tlesk s prsti.«

»Vsako srečanje Ljubljane je oživitev spominov, srečanje s prijatelji, prejšnjimi, zdajšnjimi, potem pa tudi primerjanje in usklajevanje stvari.«

»Da so tukaj ljudje še vedno dobri in prijazni.«

»Trenutno je v Ljubljani nekakšna turistična napetost, zasičenost.«

»Precej je tudi težav in pa mogoče nesporazumov med organizacijskim sistemom in ljudmi, ki v tem mestu živijo.«

»Nekateri kakovostni kulturni dogodki in prireditve letos niso uspeli, tudi festivali so ukinjeni.«

»Skrbi me. Verjetno si že ne želim biti preveč črna pri tem odgovoru.«

»Na žalost je pero postalo šibak meč v današnjih dneh.«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«

»Ljubezen je brez dvoma prva tema poezije, če ne celo edina prava tema poezije.«

»Razgledi na tuje so delo 'komparativistično šolane navdušene bralke'.«

»Alenka Koron se 'razlagalnega posla', kot ga imenuje, vsakič znova loteva potrpežljivo, zbrano in natančno.«

»Predstava je zame res nekaj posebnega. Delati delo človeka, ob katerem si zrasel v lutkovnem gledališču, in nekoga, ki ti je strašno pri srcu, je izredno veselje in odgovornost.«

»Kovačič je bil pisatelj in lutkar. Kot je sam zapisal, je nehal pisati za otroke v trenutku, ko je začel delati z lutkami. To pomeni, da je ta del svoje ustvarjalnosti prenesel v lutkovno gledališče.«

»Nisem si mislil, da me bodo lutke tako pritegnile in da bom tako užival v tem.«